Luka Marcetic

Recenzija pilota “Moje asocialno življenje”.

by Peter Karba.

Na »KNNV-ju« se je letos predstavil tudi Luka Marčetič, ki je širši javnosti znan tudi kot avtor spletne nadaljevanke »Dan ljubezni«, na »Youtubu« je mogoče videti tudi lepo število drugih posnetkov, odigral pa je tudi eno glavnih vlog v prvencu Andraža Jeriča iz leta 2009, »Ukrivljanje prihodnosti«. V »Kinu Šiška« je prvič na ogled postavil svoje zadnje delo, dvajset minut trajajoče »Asocialno življenje«. Marčetič je v svojih prejšnjih delih skozi formo »bloga«, kar pomeni nekaj kot videoblog, razvil duhovito obliko naracije, kjer osebna vprašanja spremljajo še posnetki samih situacij.

Gledalec spremlja protagonista v paralaksi njegovega lastnega vprašanja in mesta v svetu, kar dela prizore pristne in neposredne. Simbiozi zaporedij med naracijo in posnetkom situacije uspe v načinu umestitve konflikta in hkrati njegovega razumevanja v vsakdanjih oblikah nelagodja. Konfliktne situacije se uprizarjajo skozi dialoge, posnete z dvema izmenjajočima se statičnima kadroma, režiser pa povsod nastopa kot igralec in kot narator. A če se ozremo čez ves film, lahko opazimo, da razen ekstenzije niza »štosov« ti niso umeščeni v neko večjo zgodbo, večji konflikt. Gledano v celoti je »Asocialno življenje« tudi povsem enostavna kanonična zgodba o odhodu na svoje. Pohvaliti velja igro, briljira predvsem Boj Nuvak.

vir