Sto postov.
Proslavljam 100 super kvalitetnih postov tukaj na Tumblrju. Rad bi se zahvalil akademiji, staršem, prijateljem in prijateljicam za ta dosežen rezultat. Zdaj se bom ustalil, živel na vasi, užival v naravi … in umrl od lakote, ker ne bi dobil delo s svojim znanjem na takšni lokaciji in ne bi nič služil pa si ne bi mogu nič kupiti. Hrano in pijačo recimo. Dobro, vodo bi verjetno že nekje dobil. Ma ne vem, ni mi najbolj všeč ta ideja. Bom nadaljeval s tem kar delam.
Na še 100 postov…
Film za 10 evrov.
Jonas me je vprašu, za kok ti že snemaš, 10 evrov? Iz denarnice izvleče 100, 200 evrov in mi ponudi, da s tem posnamem film. Huda fora. :) Seveda se je hecu iz tega in mi povedu da sm prav povedu, ker tko pač je. Ampak je mal zavajujoče.
Jst delam prostovoljno, zase in v prostem času. Zato me nič ne stane. Produkcijske hiše delajo to z 20x več opreme, 30x več (plačanih) ljudi. Treba je razumet razliko - ko se zadeva izdeluje ljubiteljsko ali ko se dela profesionalno. In v našem primeru se to dostikrat zameša, ker nas primerjajo s profesionalno produkcijo, kar ni prav. Ne gre to tko. Ni to isto.
Zunanji ljudje, s kerimi delamo, pridejo za maksimalno par urc in so tam prostovoljno. Če bi koga rabu par ur več dni - neb šlo. Zaradi tega se tudi močno zahvaljujem stalni celotni ekipi (Niko Zagode, Miha Rainer, Marko Ružič, Črt Kocjančič, Simon Penšek, Jure Turel in občasno oz. po novem tudi Luka Trampuž), ki ima živce in voljo, da to dela zastonj.
Ko delam nek plačljiv projekt je le ta pošteno plačljiv in se ne gleda na to koliko zapravim za lasten projekt, ki ga naredim prostovoljno in tudi cena projekta ne vpliva na to. Ker to nima fakin smisla.
Posneto!
Prva epizoda Dneva Ljubezni namreč. Odličen občutek, priznam. Zamujamo itak ampak hej, BO pa. Mal je problematično zaradi lokacij, prekratek dan, itd.
Zadevo bomo začeli predvajat 30.10. ali 3.11. al si pa režem žile. Do takrat … se še slišimo. Smo na vezi. Internet. Facebook. Netlog. Uno, tretje. Kam nas pelje to početje.
